Intervju z Ekipa2

V zadnjih letih se tako v Sloveniji kot po svetu soočamo s pomanjkanjem inženirskega kadra.  Razlogi so različni, od premajhnega interesa mladih za inženirske poklice na eni strani, do zahtev za nove in nove inženirje na drugi strani. S prihajajočo digitalizacijo podjetij in Industrijo 4.0 (četrta industrijska revolucija) ne izgleda, kakor da bo povpraševanje po inženirjih usahnilo, kvečjemu nasprotno.

Kako se soočajo z omenjenimi težavami in jih premagujejo, smo povprašali Vanjo Flis, direktorico oddelka za upravljanje človeških virov pri ljubljanski Ekipi2, slovenski podružnici Outfit7, ki je zaslovelo z aplikacijo Talking Tom in je eno izmed najuspešnejših slovenskih tehnoloških podjetij.  Tudi oni priznavajo, da nekaterih kadrov na trgu preprosto ni lahko najti, zato iščejo tudi v tujini ali omogočajo zaposlenim, da se potrebnih znanj priučijo.

Ali se soočate z zaviranjem rasti podjetja zaradi pomanjkanja inženirjev in če da, kako rešujete ta problem?

Vanja: Največji problem se pojavi z visoko ekspertnimi pozicijami, ki so precej specifične. Zaradi naše narave dela se nam zgodi, da v Sloveniji ne najdemo kadrov, ki bi takšno znanje že imeli, zato nam je najbolj pomembno, da najdemo visoko motivirane posameznike, ki so se določenega znanja pripravljeni tudi priučiti. V primeru, da kadrov ne najdemo, se obrnemo tudi na tujino, preko različnih kanalov – od uporabe naše spletne strani do LinkedIna. Nekatere oglase objavimo tudi na MojeDelo ali pa se za pomoč obrnemo h kadrovskim agencijam. Veliko posameznikov poskusimo najti tudi preko osebnih vez naših zaposlenih.

Koliko časa preteče od objave delovnega mesta do zapolnitve s primernim kandidatom?

Vanja: Časovnica zaposlitve posameznika je odvisna od marsikaterega faktorja – od tega, koliko kandidatov imamo na izbiro, če moramo uporabiti kadrovsko agencijo za iskanje kandidatov, ali so kandidati iz tujine ali Slovenije ipd. Tako da povprečne časovnice ne morem podati, se pa vedno potrudimo, da ko so kandidati enkrat pri nas v procesu zaposlitve, da vse potrebne korake opravimo čimprej. 

Ali poskušate pridobii tudi inženirje iz tujine in kako se tega lotite? Kako težko je najti in zaposliti inženirja iz tujine? Se osredotočate na določene države?

Vanja: Zaposlujemo tudi inženirje iz tujine, včasih se k nam prijavijo sami, včasih jih najdemo mi. Pri zaposlovanju iz tujine je potrebno upoštevati, da postopek ponavadi traja dlje časa, kandidati so pred zaposlitvijo povabljeni na intervju v živo, prav tako je pomembno dejstvo, da za npr. posameznike iz držav, ki niso članice EU, postopek zaposlitve traja precej dlje, predvsem zaradi postopka pridobitve vseh dovoljenj za zaposlitev. Seznama “najljubših držav” nimamo, je pa res, da je v določenih državah nekaterih kadrov več kot drugih.

Ali menite, da mladim inženirjem primanjkuje mehkih veščin in katere mehke veščine so za vas najbolj pomembne pri mladih inženirjih? Kako pomembne so mehke veščine ob zaposlitvi novega kandidata (so pogoj za zaposlitev ali bolj “would  be nice to have”)?

Vanja: Odvisno kaj štejete pod mehke veščine. Da bi od mladih inženirjev pričakovali, da že obvladujejo vse mehke veščine je nerealno, saj se nekaterih lahko priučiš samo s prakso, tako da jih na podlagi le tega ne sodimo, bolj nam je pomembno, da so posamezniki zagnani, iskreni, motivirani, samoiniciativni in odgovorni.

Menite, da so mednarodno mešane ekipe lahko bolj uspešne?

Vanja: Ni nujno da so bolj uspešne samo iz razloga ker so mednarodne. Je pa tudi res, da z mednarodno ekipo lahko dobiš precej širši spekter načina delovanja, reševanja problemov in specifičnih znanj. Bolj pomembno je, kako zna ekipa sodelovati med seboj, kakšni so odnosi med posamezniki, ki sestavljajo ekipo, pa naj bo mednarodna ali pa “domača”.